Kustosi

Kustosi festivala

5 prikazov - 5 kustosov - 5 kategorij

Avtor zamisli o 5 prikazih, 5 kustosih in 5 kategorijah na Festivalu ustvarjalnosti in svobodne kulture od 26. do 29. oktobra 2005 je Vuk Ćosić, ki sebe imenuje za meta kustosa. O vsebini in ozadju Povabila ustvarjalcem ter Creative Commonsa razmišlja takole:

Vuk Ćosić: O vsebini

“Projekt Creative Commons Slovenija ter Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture ponujata del odgovora na nikoli pravilno zastavljeno vprašanje o digitalnih vsebinah.
Že preden smo dobili (in izgubili) Ministrstvo za informacijsko družbo, se je v različnih krogih različno artikulirala razprava o družbenem namenu in vplivu komunikacijskih tehnologij.
Medtem ko je tehnična srenja v ospredje postavljala baker in s poudarjanjem strojne opreme vladala v javnem govoru, kulturni krog ni bil sposoben vzpostaviti diskurza.
Razlogi za to niso bili v slabi penetraciji tehnologije, ampak v tradicionalno zapletenem odnosu lokalne kulture do novosti, ki spreminjajo stare navade in ogrožajo že uveljavljeni red.
Projekt Creative Commons Slovenija je prvo močnejše dejanje v slovenski kulturi, ki javno in zavestno opredeljuje intelektualno lastnino kot enega ključnih vidikov digitalne vsebine. Zapomnimo si ta datum, ker bomo naslednjim generacijam morali jasno povedati, kje smo bili mi, ko so se postavljali temelji digitalnega nacionalnega interesa.”

O meta-kustosu: Vuk Ćosić, spletni umetnik in svetovalec. Prisoten v svetovnem merilu od prve nanosekunde nastanka spletne umetnosti, avtor nekaj kanonskih del in akcij ter soustanovitelj mednarodnih forumov za spletno umetnost in teorijo. Pogosto razstavlja, predava in objavlja na vseh kontinentih. Sodeloval je na: Beneškem Bienalu, MIT Medialabu, ICA London, Kunsthalle Dunaj, Beaubourg Pariz, LA MoCA, Artforum, Cahiers du Cinema, CNN, BBC … Kot spletni svetovalec in načrtovalec je vključen v slovenske projekte, kot so Matkurja, Najdi.si, Mladina, UVI, Iskratel, Lek, Adria …

Pri Povabilu ustvarjalcem za Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture smo namesto formaliziranega natečaja s kodificiranimi kriteriji in točkovanjem, izbrali model, pri katerem se naslanjamo na strokovno presojo kustosov:

Luka Prinčič (zvok): Prostozvok

“Izbor slovenske cc glasbe - ki nosi delovni naslov ‘prostozvok’ je v resnici žanrsko karseda odprt. Za svojo središčno točko ima vpogled v fluidnost nekega slovenskega glasbenega trenutka skozi razlike in drugačnosti sodobnega, tudi digitalnega, glasbenega ustvarjanja. Medtem ko ta skupek ne goji iluzij o reprezentaciji ali reprezentativnosti, pa se, morda naivno, ima za individualizirano popotovanje med nekaterimi untergruntovskimi kakor tudi bolj znanimi kreativci. Kot je sunek ali inercija, torej načelo neke impulznosti, pripeljalo do situacije, v kateri se pod vprašaj postavlja sam koncept intelektualne lastnine in sisteme njenega varovanja, tako so ‘prosti prostori’ impulz, poteg v rizomatično omreženost glasbenega in zvokovnega globalnega vsakdana in lokalne specifike z vsemi njenimi čudaštvi.”

O kustosu: Luka Prinčič, prosti glasbenik, zvočni oblikovalec, dj, programer, umetnik in raziskovalec digitalnih oblik zvoka, glasbe in njih odmevov v teksturi družbenega in emocionalnega. Večino svojega dela, ki se vrti okoli vprašanj svobodnega izražanja, anartivizma in mreženja, bazira na naredisam copyleft etiki in objavlja pod prostimi licencami ali daje v javno last. GPL ali PD!
Projekti in informacije na domači strani.

Nil Baskar (video): Odprti kadri

“Festival ustvarjalnosti in svobodne kulture bo v kategoriji videa predstavil tematski izbor prijavljenih del. Načelo izbora bo zavezano predstavljanju mnogoterosti ustvarjanja v avdio-vizualnih medijih in načelom kvalitete, tako v produkciji, kot tudi v izboru tematik in avtorski izraznosti. Poleg izbora prijavljenih del pa bomo zavrteli še celovečerni film Panorama Ephemera ameriškega arhivista in aktivista svobodne kulture Ricka Prelingerja, skrbnika Prelingerjeve zbirke efemernega filma, ki je od 2002 del filmske zbirke Ameriške kongresne knjižnice. Panorama Ephemera je skrbno premišljen in sestavljen kolaž ameriških povojnih namenskih, izobraževalnih, oglaševalskih in propagandnih filmov, ki jih Prelinger z veliko ironije, a predvsem socialnega čuta reciklira v svojevrsten pogled na ameriško zgodovino in monolitno ideologijo ‘ameriških sanj’, v katero pa se vseskozi vrivajo vrzeli družbene, politične in intimne realnosti.
Del velikanske (več kot 48000 enot) Prelingerjeve filmske zbirke je na voljo za ogled in – v duhu svobodne ustvarjalnosti in iniciative Creative Commons – tudi ponovno uporabo na spletnem arhivu (domača stran Ricka Prelingerja).”

O kustosu: Nil Baskar je poznavalec filma, urednik, pisec, selektor in spletni strokovnjak. Aktiven je na področju filmske kulture in medijev. Bil je soustanovitelj študentskega Časopisa Zofa, od leta 1998 pa je član uredništva revije Ekran. Sodeloval je pri programskih izdajah Slovenske Kinoteke, organizaciji filmskega kluba Retrovizor, organizaciji Jesenske filmske šole, nastajanju festivala Kino Otok, programski selekciji festivala slovenskega filma, o filmu pa pisal v okviru oddaj na nacionalnem radiu, televiziji in številnih drugih medijih. Leta 2000 je urejal televizijsko oddajo Terminal, posvečeno sodobni avdio-vizualni umetnosti. Z novimi mediji se ukvarja tudi v praksi, trenutno pri Odiseji, družbi za nove medije, kjer razvija in oblikuje spletne in mobilne vsebine ter vmesnike.
Nekaj več lahko preberete na straneh Festivala slovenskega filma

Dejan Habicht (slika): Komunizem ali barbarstvo

“Avgusta 1839 je francoska vlada odkupila patent na fotografijo in jo proglasila za javno dobrino. Povedano drugače: leta 1839 je bilo parim ljudem pri francoski akademiji jasno, da je fotografija preveč pomemben izum, da bi odmrla v lasti grabežljivih posameznikov. Prepričali so državo, da patent kupi in proglasi za javno dobrino. Saj le kot tak, lahko doživi razvoj in napreduje. Danes računalniški programi z odprto kodo dokazujejo isto. In v strahu pred izginotjem digitalnih arhivov postaja vse bolj jasno, da le splošna dostopnost omogoča njihovo preživetje. Verjeli smo, da se bo doba Moderne, tako zaznamovana s fotografijo, filmom in psihoanalizo na eni, ter parlamentarno demokracijo na drugi strani, iztekla v red, v katerem bo vsak dajal po svojih možnostih in jemal po svojih potrebah. A obrača se v barbarstvo, zaznamovano s pohlepom. In piratstvo je le njegovo navidezno nasprotje.
Ko je, leta 1888, George Eastman lansiral slogan »you press the button - we do the rest«, je fotografija ušla iz rok s slikarstvom frustriranih profesionalcev in postala komunikacijsko sredstvo. Pa vendar, do telefonov, ki fotografirajo in fotoaparatov, ki telefonirajo, beležimo le tisto, kar se nas tiče. Poroka (ali katerakoli oblika tega), rojstvo in smrt ostajajo najpomembnejše teme.”

O kustosu: Dean Habicht je konceptualni umetnik, fotograf in kustos. Popolnejša informacija na domači strani.

Igor Španjol (kombinirani mediji): Skupaj smo močnejši

“Obdobju množične razprostranjenosti osebnih računalnikov, ki so vsebovali standardni lastniški software brez potrebne medijske kompetence, je v zadnjem času sledilo obdobje kulture „sam svoj mojster“, v kateri se programerji mednarodno povezujejo pri pisanju svobodnega softvera, glasbeniki, vizualni umetniki, literarni kritiki in arhitekti pa se učijo programiranja. Creative Commons je dominantno razumljen predvsem kot funkcionalni element produkcije in distribucije znotraj ustvarjalne skupnosti, zato naj bi šele njegova umetnostna raba postala domena refleksije oziroma teoretskih in kulturoloških raziskav fenomena. Creative Commons se na področju umetniške prakse zoperstavlja običajnim vizualizacijam, gre za močno idejo transgresije meja umetnosti, utemeljeno na tradiciji problematiziranja tradicionalnega pojmovanja avtorstva, pozicije umetnika in statusa dela. Kategorija bo predstavila dela, ki obravnavajo formalne, estetske in družbeno-kulturne vidike medijev, ob tem pa kritično razpravljajo o ključnih dogajanjih na presečišču Creative Commons in novejše medijske tehnologije. Predstavljena dela medijske umetnosti bodo bolj kot za tehnološke inovacije kazala zanimanje za formuliranje estetskih načinov izražanja, za razširjanje umetnostnega polja, za artikulacijo spremenljivega razmerja med ljudmi in mediji. Zaželjeno je, da dogajanja na presečišču Creative Commons in medijske tehnologije umetniki razumejo realistično in jih vzamejo za svoje z dobro mero zgodovinske in politične zavesti, so pri tem kritični do družbeno-kulturnega pomena avtorskih pravic, hkrati pa zvesti nekakšnemu umetniškemu in tehnološkemu avantgardizmu.”

O kustosu: Igor Španjol je po študiju sociologije kulture in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani delal kot programski koordinator Sorosovega centra za sodobne umetnosti v Ljubljani, od leta 2000 pa je zaposlen v Moderni galeriji v Ljubljani kot kustos za medijsko umetnost. Sodeluje v pripravah razstav, besedil, oddaj, projekcij, festivalov, simpozijev in predavanj o sodobni umetnosti, še zlasti na presečišču s filmom in televizijo. Med pomembnejšimi tovrstnimi projekti sta publikacija Videodokument – video v slovenskem prostoru 1969–1998 (SCCA-Ljubljana) in razstavna trilogija Slovenska umetnost 1975–2005 (MG).
Več o Igorju na strani festivala Pixxelpoint 2005.

Jaka Železnikar (besedilo): Deljena besedila

“Licenca Creative Commons sama ni neposredni element besedila, a njegov prav tako pomembni del. Ne vpliva na kvaliteto dela, ima pa velik vpliv na ‘življenje’ besedila, na možnosti njegovih rab in distribucije. Svoboda govora ni le vprašanje kaj se lahko govori, je tudi vprašanje kako se lahko ‘govor’ širi in kakšne odzive dopušča.
Vsi avtorji niso zadovoljni z zakonom o avtorskih pravicah in želijo bralcem/uporabnikom dopustiti več kot dopušča zakon ali pa zaradi pomembnosti izrečenega želijo omogočiti čim lažje širjenje sporočila. Čeprav je to možno tudi na druge načine, jim licenca Creative Commons to omogoča na enostaven in za vse vpletene pregleden ter pravno urejen način.
V festivalsko kategorijo ‘besedila’ so umeščene vse oblike (predvsem) pisnega/jezikovnega izražanja, ne glede na medij, zvrst in referenčni okvir. Pod pogojem, da so besedila dostopna preko ene izmed Creative Commons licenc.
Izbor, presečišče pregleda in kvalitativne selekcije obsega predvsem slovenska besedila raznovrstnih področij in zvrsti, nekaj neslovenskih besedil je vključenih zaradi njihovega velikega pomena za Creative Commons in/ali slovensko javnost.”

O kustosu: Jaka Železnikar je spletni umetnik in urednik spletne Mladine. Pred letom 1997 aktiven na področju poezije/literature, z objavami v večini slovenskih literarnih revij, leta 1994 izda knjigo pesmi in kratkih zgodb. Od leta 1997 s spletnimi deli sodeluje na mednarodnih festivalih in razstavah novomedijske umetnosti. Prizorišča vključujejo: Moderna galerija (Ljubljana, Slovenija), Institute of Contemporary Arts - ICA (London, Velika Britanija), ZKM (Karlsruhe, Nemčija) in Goteborg Art Museum (Goteborg, Švedska). Občasno deluje tudi kot selektor/kustos ter piše informativna, analitična in teoretska besedila o sodobni umetnosti.
Projekti in informacije na domači strani.